BOŽIČ PO MOJE........

Še dva dni in zaključil se bo veselodecemberski izziv.   
Današnja ključna beseda je Božič. V teh dveh dneh lahko poleg vseh že navedenih ključnih besed iz prejšnjih objav preko svojih izdelkov prikažete še Božič kot si ga zamišljate same.

Ker se vsako leto 25-ega najbolj veselimo druženja s sestrino družino in starši, sama pripravim praznično kosilo kakšen dan prej. Letos se je to zgodilo v nedeljo, ko smo skupaj  prižgali četrto adventno svečko…..Pa naj vam povem kako sem si ga zamislila………….

Najprej sem svoji družini pokazala vaše čudovite izdelke, prelepe komentaje ob novici leta, skupaj pa smo prebirali tudi vaše voščilnice. Vsem lepa hvala zanje, prav toplo mi je pri srcu ob prebiranju lepih prazničnih misli.  Vsak dan sem prva pri nabiralniku….
Pravzaprav smo ob zgoraj naštetem  spontano pričeli naše praznično druženje.

 

Na obešanko sem letos zapisala NAŠ BOŽIČ z namenom, da bi bil nepozaben in da bi spomini nanj živeli in ljubili dalje. Veliko prazničnih spominov je za nami, a je letos kljub vsemu praznični december nekaj posebnega. 

 

Najin prvi sin odhaja v svoje gnezdece.  Čeprav starševska vloga ni nikoli opravljena, vem da sva z možem opravila in dosegla en velik cilj. Vzgojila sva mladeniča, kar ni lahka naloga in zato sva si čestitala, kajti če so otroci pripravljeni zapustiti gnezdo, je to znak dobrega starševstva.  Najin drugi sin pa bo zdaj blažil sindrom praznega gnezda. Dogajanje mu je lahko v en lep vzgled, da si v bodoče tudi sam poišče svojo srečo.

Veseli december prinaša sladke skrbi, kako bi presenetili najdražje in jim izkazali spoštovanje, ljubezen, zahvalo za vse dobro k čemur so v zadnjem letu doprinesli s prisotnostjo v naših življenjih.

Zame pozornosti nosijo izjemno močno sporočilno vrednost, zato se želim potruditi, da so primerna situaciji in obdarovanju.

 

Letos sem izziv pričela tako, da z vami delim svoje zgodbe in odločila sem se, da ga tako tudi končam;

Če vzameš problem kot izziv in daš času čas, se ponavadi izide in če je komu problem, da letos ni snega, dobrodošel k nam v Antarktično pravljico, v družbo pingvinčkov, ki so letos poleg snežink tema veselega decembra na Metuljčici, ki je čisto dojenčkasta. 

 

Svoje drage sem po uvodnem govoru povabila v gostišče pri Sneženi pingvinki, z menijem kot se seveda spodobi za takšen praznični dan. 
 
Pričeli smo s šampanjčkom, nadaljevali s praznično juhco, glavna jed je bila seveda na način vseh mogočih slavnih kuharjev iz znanega gostišča pri pritlikavem in cesarsem pingvinu, za priloge pa snežni rizi bizi in krompirček v obliki ledenih pločš itd. Končali pa smo seveda  s sladico »iglu party«. 

 

Če verjamete ali ne, sem skoraj celo noč vrtela v rokah laks na katerega sem navezala snežinke in krasila naše »gostišče«.

 

 Ob glasbi našega hišnega benda, sem skupaj z njimi poplesavala in delo je steklo.   V začetku vikenda se je namreč dogajal tudi njihov praznični party.

To noč sem dokončala  tudi vse škatlice. Na dan ko sta mlada dva naznanila novico, smo se seveda tudi na veliko slikali. Izbrala sem sliko iz katere so mi v našem foto salonu izdelali a3 puzle z 88-imi puzli, ki sem jih razdelia na štiri dele  in če so si moji ljubi hoteli prislužiti tradicionalno družinko darilo, ki je vsako leto družabna igrica so  morali sestaviti sliko iz puzlov. Komaj sem uspale skuhati kavo, že je bila gotova.

Neverjetno smo se zabavali ob igrici Jungle speed, zvečer pa smo pogledali še en pocukrani film o dvanajstih božičnih drevescih.  Ostalim se je zadremalo že vmes, sama pa sem še za trenutek sedla ob prižgano smrežico, zaprla oči, in se v spominih vrnila v našo  pravljico……………….