ODPIRAM ČETRTI VESELODECEMBERSKI IZZIV
IN VAM KLIČEM;
JUHUHUUUUUUUUUUU, VESELI DECEMBER JE TU!
ŠKATLICE OD
ŠTEVILKE ENA DO ŠEST
ADVENTNI KOLEDARČEK ZA NIKA
Torej, z dedkom in stricem smo pripravili Adventni koledarček, ki je v prvi vrsti seveda
namenjen našemu Niku. Hkrati je koledarček tudi povabilo, da se v decembru večkrat zberemo skupaj. Oglašam se ravno po slavnostni predaji
koledarčka. Toplo mi je pri srcu. Preko koledarčka
se že vrsto let povezujemo v skupno pričakovaje božičnega praznika. Verjamem,
da nam bo prebiranje Adventnega koledarja v pomoč, da bo v naših domovih razumevanje in
sodelovanje, da bomo odkrivali bisere veselja in jih podarjali drug drugemu………Izdelali smo 25 škatlic
presenečenja. Vsako nedeljo, ko se tudi na adventnem venčku prižge svečka, bo
zagorela svečka tudi v škatlici. Te štiri škatlice so še posebej zanimive in bogatejše.
Torej naj se začne čas veselja, sem zapisala v uvodu, ki sem ga prebrala danes,
po kosilu, ko smo slavnostno predali koledarček Niku. Tale naš sonček je kar
zažarel, mi pa z njim……….
Prve škatlice presenečenja
so z motivom božične zvezde. Zunanjost sem okrasila z božično zvezdo, ki jo
obožujem, všeč mi je tudi embossing srajčka s smrekovimi vejami. Kvadratni
okvir s šivi se je lepo prilegal škatlici. Za tokratne škatlice sem izbrala
eko, belo, zeleno in rdečo barvo. V
notranjosti sem v sredini izrezala izrezljani okrasni krog, ki služi sladkanju, kot se za koledarček spodobi. Malo sem izrezovala, embosirala, lepila,
špricala, skratka uživala sem v svojem stilu.
Zunanjost sem okrasila s priljubl jenim otroškim motivom jahalnega konjička in seveda številkami.
Torej, če je na vašem izdelku božična zvezda, božično
zelenje ali jahalni konjiček, ga lahko pripnete na link, ki je v ta namen pripet na koncu objave. Upam da sem bila dovolj jasna. Na desni strani bloga je tudi pripravljena slika letošnjega izziva. Vesela bom če jo delite na svojem blogu. S klikom nanjo pa vedno pridete tudi v to objavo, da ne boste iskale v kateri objavi je link.
Nik je priden fantek in prepričana sem, da bo izpolnil vse naloge tega tedna in se pridno posladkal.
Nik je priden fantek in prepričana sem, da bo izpolnil vse naloge tega tedna in se pridno posladkal.
Vas zanimajo naloge?
Koledarček bomo začeli s
stavkom Hvaležen sem za….Letos sta mi pri prenovi bloga pomagali Vladka in Martina, res sem jima hvaležna, se mi zdi, da je letošnji izziv nekaj posebnega tudi zato, ker je zdaj Metuljčica takšna oziroma, še boljša kot sem si zamislila. Naj se ob tej priložnosti zahvalim tudi ostalim, ki ste pustile čudovite komentarje pod uverturo v prejšnji objavi.
A niso otroci takšna prisrčna bitja, tako iskreno pokažejo navdušenje...........Oja, tudi jaz sem dobila velik hvala od svoje družine, zato pa tako rada ustvarjam zanje.
Prvo škatlico smo danes odprli skupaj, da še v praksi pokažemo zamisel koledarčka. Najprej smo vsak zase nadaljevali stavek: Hvaležen/a sem za..... Zahvalnice bomo prebrali na Božični dan. Naloga pa se je glasila takole:
Naloge so seveda primerne Nikovi starosti.
A niso otroci takšna prisrčna bitja, tako iskreno pokažejo navdušenje...........Oja, tudi jaz sem dobila velik hvala od svoje družine, zato pa tako rada ustvarjam zanje.
Prvo škatlico smo danes odprli skupaj, da še v praksi pokažemo zamisel koledarčka. Najprej smo vsak zase nadaljevali stavek: Hvaležen/a sem za..... Zahvalnice bomo prebrali na Božični dan. Naloga pa se je glasila takole:
Tudi Nik ima nalogo povezano z
besedo hvala.
On jo mora seveda čim večkrat
izgovoriti, mi
pa mu vzgojno
prigovarjamo, kadar je beseda
hvala na mestu. Izraziti hvaležnost.
Izpovedati jo.
Tako, povsem iz srca.
Hvala pa tudi vsem vam, ki ste delili novo nastalo spletno stran in NAGRADNO IGRO, ki je odprta do 5. decembra, zato je še vedno čas, da sodelujete tudi tisti ki še niste........Žreb bo na Miklavževo.
Pa nazaj k nalogam;Naloge so seveda primerne Nikovi starosti.
Naslednjih pet dnevov bodo
morali narediti decembrsko dekoracijo, Nik bo risal in pisal, packal z roko, potem pa je naloga staršev, da te
risbice pošljejo babici, dedku, stricu, prababici, pradedku….., iz petega na
šesti december pride Sveti Nikolaj in ker je Nik zeloooooooooo priden, pa še
god ima, bodo morali nastaviti pehar ali
škorenj, prebirali bodo pravljice in se sladkali….
Kot sem obljubila vam pripenjam
tudi kratke pravljice, ki sem jih poiskala na netu. Kadar se v škatlici nisem preveč razpisala in
je ostal kakšen prostor za lepo misel ali uganko sem dodala še to. Uvrstila sem jih na konec objave.
Evo, še božljajček preko
pravljice, lepe misli in uganke in se beremo spet drugi petek, ko za vas pripravljam drugi sklop
ključnih besed.
P.s.: Link se nahaja pod uganko. Veselim se vaših izdelkov.
P.s.: Link se nahaja pod uganko. Veselim se vaših izdelkov.
T R I J E M I K L A V Ž I
Miklavžin, Miklavžon in
Miklavžun
Nekoč v davnih časih in
sredi gozda, je stala koča, v kateri sta živela stoletna starka in sin
Miklavžin. Sin je vse dneve sedel v koči in na platno šival besedo k besedi ter
iz njih sestavljal stavke. Nekega dne je tako koča postala premajhna za vse
Miklavžinove sešite stavke in mati je zato rekla sinu:
»Miklavžin, poiskati si
boš moral novo kočo!«
Mati in sin sta se
poslovila in Miklavžin se je odpravil v širni svet. Na svoji poti, ki ga je
vodila skozi zasneženi gozd, je srečal moža in ga prijazno ogovoril:
»Dober dan, popotnik! Moje
ime je Miklavžin. Kdo si pa ti in kaj počneš sredi zasneženega gozda?«
Neznanec je prijateljsko
odgovoril:
»Dober dan! Moje ime je
Miklavžon in sem človek, ki rad krivi les.«
Veselo sta se nasmejala
sličnosti njunih imen in takoj sklenila prijateljstvo. Miklavžin in Miklavžon
sta skupaj odpotovala dalje. Kmalu sta srečala še tretjega možaka, ki je sedel
pod drevesom in gladil kamne.
Neznanec je Miklavžina in Miklavžona prijazno ogovoril:
»Pozdravljena, prijatelja!
Jaz sem Miklavžun in sem človek, ki rad gladi kamne. Kdo sta pa vidva?«
Moža sta veselo odzdravila
in se predstavila:
»Pozdravljen, Miklavžun!
Ime nama je Miklavžin in Miklavžon.«
Vsi trije so se nasmejali
sličnosti njihovih imen in takoj so postali prijatelji. Odpravili so se na
skupno pot. Sredi gozda so našli čudovito jaso, obdano z drevjem in tam so si
zgradili kočo. Miklavžon je les ukrivil, Miklavžun kamne zdrgnil in Miklavžin
besede sešil. Ko je bila koča dokončana, pa so si razdelili še drugo delo:
Miklavžin je postal lovec, Miklavžon je skrbel za vrt in za hišo, Miklavžun pa
je postal kuhar. Trije možje so vsak večer zadovoljno sedeli ob kaminu in si
pripovedovali zgodbe.
Miklavžin, Miklavžon in
Miklavžun so tako leta in leta udobno živeli ter se skupaj starali. Lasje, ki
si jih trije Miklavži niso nikoli postrigli in brade, ki si jih niso nikoli
obrili, so postale dolge in bele kot sneg. Tako je pač v življenju: ljudje, ki
dolgo skupaj živijo, so si vedno bolj podobni.
Nekega večera, ko so spet
skupaj sedeli ob prasketajočem ognju, so žalostno ugotovili, da je postal dan
dnevu enak.
Vsi trije so pomislili:
»To moramo spremeniti!!!«
Naslednjega dne je
Miklavžin zopet šival besedo k besedi in stavek k stavku sešil, navrh platna
prilepil lepenko in tako drugo za drugo, veliko knjig naredil. Miklavžon je
zopet po kupu lesa pobrskal, ga v avtomobile, lokomotive, letala… spremenil in
tako veliko lesenih igrač naredil. Miklavžon je tiho gladil kamne, jih drgnil
in jih spreminjal v majhne ljudi in živali ter tako veliko lepih čudes naredil.
Trije Miklavži niso nič govorili, samo pridno so delali in se zadovoljno drug
drugemu nasmihali.
Naslednje jutro po zajtrku
so vsi trije sklenili:
»Z vsemi temi čudesi bomo
otroke razveselili!!! Jaajaaaa! Takooo booooo!«
Potem so brez besed z
izdelanimi čudesi napolnili tri velike vreče, jih zavihteli na hrbet ter se
skozi sneg podali v širni svet. Hodili so od koče do koče, iz vasi do mesta… in
s svojimi darilci razveseljevali otroke širom sveta. In tako leto za letom, vsa
dolga leta in povsod so otroci nestrpno čakali tri darežljive Miklavže. In če
še živijo in jim še nihče tega ni preprečil, potem prihajajo še dandanes in na
skrivaj puščajo mala čudesa, za male otroke.
LEPA MISEL O HVALEŽNOSTI:
Izpovedati jo takrat, ko
jo
iskreno začutiš.
Brez leporečja in
narejenosti.
Razodeti jo v vsej
resnici,
čisto odprto, tako kot se
zjutraj
razpre nebo in obsije
z novo zarjo vso zemljo,
brez pridržkov in senc.
UGANKA:
Narava
in hiše,
ne lažem rekoč,
postale so bele,
lepo kar čez noč.
ne lažem rekoč,
postale so bele,
lepo kar čez noč.
Ni
moka, ne sladkor,
za skrb ni potrebe,
če delaš snežaka,
te prav nič ne zebe.
za skrb ni potrebe,
če delaš snežaka,
te prav nič ne zebe.
Deklice
mehke,
začele so ples,
brž smučke in sanke,
zdaj šlo bo zares.
začele so ples,
brž smučke in sanke,
zdaj šlo bo zares.
Kaj je tisto belo?
Komentarji
Jo v ponedeljek takoj "prodam" naprej mojim prvošolcem - veš, tudi mi smo danes v šoli začeli s Pravljičnim adventnim koledarjem. Vsak izmed nas pripravi škatlo presenečenja s pravljico in ... presenečenjem. Medved velikan, v katerem naročju sedi izžrebani avtor škatle, svečka, snežena krogla, pravljica in .... iskre v očeh - kot pri tvojem Niku!
Hvala res, draga Darja za tole popotovanje in razmišljanje o hvaležnosti, povezanosti, družini ... ni naključje, da sem se prva "pofočkala" pri tebi z voščilnico za mojo tako zelo pogrešano najdlje ljubljeno deklico z našim srčnim kosmatincem ...
Hvaležna za toliko stvari ti pošiljam hvaležen objem, ker si!
Majda
Prav gotovo se bo našel kakšen izdelek, ki bo ustrezal tvojim ključnim besedam. Le pri konjičku bo težje, ker premorem le enega - dekorativnega.
Z veseljem bom sedolevala na tvoji razstavi.
Vesele pa smo tudi me, saj smo tvoja blogerska družina in hvala, da deliš tudi z nami svoj Veseli december.
Pripravila si nam neverjetno objavo in dodala še tvoje čudovite škatlice. Krasno si jih izdelala in čudovito okrasila. Navdušena sem!
Lepo bodi!