RIBIČ, RIBIČ ME JE UJEL.............

Ko sem »natuhtala« mere za škatlico-knjigico po svoji želji, sem izrezala kar nekaj osnov. Tako zdaj ob dogodkih, ki se nam kar vrstijo le-te nastajajo in nastajajo........

Leta 1986  sem spoznala moža na morju, jaz zasavka, on štajerc, pa sva se našla  v Rovinju. Drugo leto bo že 30 let od tega in zadnji čas je, da tudi on dobi eno škatlico. Si jo več kot zasluži, saj je čudovit mož in oče. Ravno sem odvijala sliko, ki sem jo naročila na Slikomaniji.com, pa sem bila tudi sama presenečena, saj je je bil moj dragi  doma že pred menoj. Nisem ga še pričakovala, zato še sploh nisem imela zavite slike, niti napolnjene škatlice. Sem jo imela namen napolniti s čokoladnimi bonboni v obliki školjk. Po hitrem razmisleku  sem se znašla in dejala, da sicer izgleda škatlica prazna, a je več kot polna čudovitih in lepih spominov na najina skupna leta.  Po čudovitem dnevu, sva škatlico prav stežka zaprla, saj je bila še bolj polna spominov, ki bodo živeli in ljubili dalje………………..

Spoznala sva se na plesu, pa še moj oče nama je igral, saj je takrat igral s svojim ansamblom v kampu takratnega počitniškega doma Železnic Slovenije. Potem sva bila pridna, gradila, si ustvarila družino in se nekaj let kasneje poročila, kjer sva spet zaplesala najin poročni ples. Sem bila itak vsa romantična,  med zvezdami..........

Na naslovnico sem prilepila številke najinega leta, začetnici imen, jaz pa sem tista ribica..............

Uživajte v lepih sončnih dnevih. Se vam pa oproščam, ker kasnim s komentarji na vaših blogih, ali pa kaj spregledam, a vem da mi boste oprostile, ko vam povem zakaj...........