ŠPANIJA - KRONIKA - OD 26.1. DO 29.1.2017

Ma ja, me skrbimo kje si, ali si zbolela, ti pa takole švrc v Španijo....a bo kakšen referat o tem???...o bo bo, za opravičilo in domačo nalogo bo treba kakšno seminarsko spisat, da se nam oddolžiš zaradi skrbi:-)). So pa tile izdelki res nabutani z pozitivno energijo, še posebno prve dve slikce....prekrasno si spet ustvarjala. Samo v opozorilo, da je treba v šolo prinesti opravičilo najkasneje v 7-ih dnevih....JASNO!!!!!!:-))
Zgornji komentar me je pričakal pod mojo prejšnjo objavo in evo, referat, da se oddolžim……….

Valencija – januar 2017

Ste kdaj razmišljali o številki 9.  Je namreč številka, ki ne glede na to, katero številko prišteješ, dobiš ven spet isto številko. Naprimer 9+5=14=5.

Je številka, ki "vrača". Vrne to, kar vložiš.  In nas devet punc,  ki smo se odločile za izlet v Španijo je vložilo vso dobro energije in vračalo se nam je še in še.  Španskemu  temeramentu, kjer prevladuje lahkotnost, neobremenjenosti, raznolikost, živobarvnost, glasba,  ples, srčnost,  se ni moč upreti, človek preprosto pade notri.

Pogosto zasenčena Valencia v korist Barcelone in Madrida je pravi koktejl impresivne arhitekture, lepih plaž, živahnih ulic in nočnega življenja.  Idej za preživetje  4 dnevnega oddiha je  bilo več kot dovolj, saj je ena od udeleženk preživela  pol leta študentskega življenja v tem čudovitem mestu. Po njeni zaslugi smo se brezskrbno sprehajale po španskih ulicah.

Da smo imele zastonj vodičko je bil seveda prvi razlog izbrane destinacije,  drugi razlog pa so seveda noro poceni letalske karte. Idealen čas za nakup le-teh je zagotovo jesen, ko se poletna turistična sezona zaključuje.  Punce so na  Ryanair-ovi spletni strani izbrskale  res nizko ceno.  Letele smo za 43 eurov-povratna karta.

Devet punc, lačnih doživetij, ogromno energije,    vsaka le z  enim kovčkom……  Gremo.

Odletele smo iz Tržaškega letališča, zato se je pojavil problem s prevozom do tja, ki je bil dražji od vsega prej naštetega.  Problem je rešila sodelavka, saj nam je njen brat posodil kombi, tako da nas je varno odpeljala in pripeljala.

Dogodivščine so se začele že na letališču, ko smo na vsak način in z vseh strani tlačile svoje potovalke v Ryanairov okvir ter prelagale stvari iz enega kovčka v drugega, da ne presežemo kilaže.  Namreč  Ryanair ima stroga pravila glede ročne prtljage.  Zelo pomembne so dimenzije 55cm x 40cm x 20cm in maximalna teža 10 kilogramov.   To je bil moj drugi polet z avionom, prvič sem se z družino odpeljala pred dvajsetimi leti na poporočno  potovanje v Pariz.  Seveda smo se poslikale, oziroma so nas slikali drugi potniki, tako da se je  že ob vstopu na  letalo začelo prijetno dogajanje.  Itak sem bila vsa navdušena in v oblakih. Po dvournem letenju smo pristali v Španiji.

Od doma smo šle ob osmih zjutraj, v Valenciji smo pristale ob 18.30 uri.  Peljale smo se z metrojem do postaje Xativa in ko smo prišle v mesto me je navdušil pogled na areno in železniško postajo Estacion del Norte, ki smo si jo od znotraj ogledale zadnji dan našega potovanja. Stanovale smo v Pensionu Universal.

Sodelavka ki je prevzela finančne obveznosti je predlagala nabavo hrane za zajtrk in tako smo odšle v Mercadono  po zajtrk. Hitro še en krog po trgu Plaza de Ayuntamiento, Calle Colon in nazaj v naš penzion.

Sledil je party v naši dnevni sobi, ki smo si jo kar prilastile in se vsak večer spustile v kakšno luštno razpravo. 

Petek,  27.1.2017

Barcaffe, v Španiji,  še bolj noro dobra ideja od termoforja in spalne vreče; kako je prijala, eni pač mislijo na vse….

Po zajtrku  smo se odpravile na raziskovanje…..

Mercado Central, znamenica tržnica. To ogromno secesijsko stavbo iz železa, stekla in ploščic, z vetrnico v obliki papige in sabljarice, so odprli leta 1928. To je ena največjih in najprivlačnejših evropskih tržnic. Vsako jutro okoli 350 stojnic napolnijo z osupljivo raznoliko hrano.   Če družinsko  obiščemo Španijo bom predlagala da kuhamo sami, ribice, sadje,  njami, se ve koga bi določili za kuharja……. 

         

         

Sledil je ogled La Lonje .

Je izjemna poznogotska dvorana, zgrajena med letoma 1482 in 1498 kot trgovsko središče, danes pa gosti kulturne prireditve. Zunanji zidovi so okrašeni z žlebovi z gargojlami in drugimi nenavadnimi liki. Visok strop dvorane za transakcije je obokan v zvezdast vzorec, ki ga podpirajo elegantni spiralni stebri.

                                         

Seveda smo zavile na  tržnico s spominki, privoščile smo si  sprehod do Plaza de la Reina, kjer je Katedrala, zraven nje pa stoji stolp, na katerega smo se povzeple (El  Micalet), torej zvonik  iz katerega smo uživale v razgledu nad mestom. No malce manj smo uživale ob vpenjanju, na katerega vodi 207 stopnic, a je bil poplačan z "Valencijo na dlani". Očitno je naša vodička vedela da se moramo prej malce okrepčati. Jedle smo  v Sto Montaditos, seveda montaditose in pile pivo.

 

 

 

 

 

Nato smo obiskale Basilica de la Virgen de los Desamparados.  Nad oltarjem bazilike iz 17. stoletja stoji razkošno oblečen kip zaščitnice Valencije, Device nemočnih, ki je zelo okrašen s cvetjem in svečami.

 

 

Metropolitanska stolnica, bazilika Marijinega vnebovzetja Marije Valencijske (špansko: Iglesia Catedral-Basílica Metropolitana de la Asunción de Nuestra Señora de Valencia, valencijski: Església Catedral-Basílica Metropolitana de l'Assumpció de la Nostra Senyora de Valencia), alternativno znana kot Marijina stolnica ali stolnica v Valenciji, je župnijska rimskokatoliška cerkev v Valenciji v Španiji. Posvečena je bila leta 1238, s strani prvega škofa Valencije po rekonkvisti, Pere d'Albalata, nadškof Tarragona in je bila posvečena Sveti Mariji s sklepom Jakoba I. Osvajalca. Zgrajena je bila na mestu nekdanje Vizigotske stolnice, ki je bila pod Mavri spremenjena v mošejo. Gotska arhitektura, v katalonski ali sredozemski različici, je prevladujoč slog v tej stolnici, čeprav vsebuje tudi romanske, elemente francoske gotike, renesanse, baroka in neo-klasične elemente. Eden od domnevnih svetih kelihov na svetu je v eni od kapel te stolnice; ta kelih iz ahata naj bi bil kot pravi sveti gral; res, večina krščanskih zgodovinarjev po vsem svetu izjavlja, da vsi njihovi dokazi kažejo na to, da je kelih iz Valencije najverjetnejši kandidat tistega, ki so ga uporabljali pri zadnji večerji.^[1] To je bil uradni papeški kelih za več papežev in mnogi drugi, nazadnje ga je uporabil 9. julija 2006 papež Benedikt XVI.. Ta kelih iz 1. stoletja je dal v stolnico kralj Alfonz V. Aragonski leta 1436, prispel naj bi iz Jeruzalema preko samostana San Juan de la Peña v Aragoniji.

Stolnica vsebuje številne slike iz 15. stoletja, nekaterih lokalnih umetnikov (kot Jacomart), drugi umetniki iz Rima, ki so delali za valencijskega papeža Aleksandra VI., ko je bil še kardinal, je vložila zahtevo za povzdignjenje stolnice v status metropolitanske, kar je storil papež Inocenc VIII. leta 1492.
Sledil je ogled Torres de Serranos

Ta mestna vrata so postavili leta 1391 kot slavolok zmage v mestnem obzidju. Zgradba je obrambna in okrasna. Njegova stolpa sta okronana s strelnimi linami, vedrino pa mu daje
prefinjeno gotsko okrasje. So ene izmed originalnih mestnih vrat (12-ih), dandanes so ohranjena samo še dvoja. Poleg zgoraj omenjenih, še Torres de Quart.

Fontana na Plaza de la Virgen

Kavica ob fontani, potem pa smo si ženske vzele malo tistega svojega za dušo in smo šle v shopping.   Dobile smo se ob sedmih v hostlu in smo šle še nazaj v  nakupovalno ulico Calle Colon, obvezno v trgovino Desigual  in Yves  Roche.  Večerja  in  velika dilema.  Smo pristale na mehiški hrani Taco Bell. Jedle smo burritos, ker vse (razen naše vodičke, ki nas je podučila)  nismo bile seznanjene s  špaskimi prehranjevalnimi navadami.  Za zaključek dneva pa seveda še party v naši dnevni.

Sobota, 28.1.2017

Jardines del Rio Turia, kjer je bila nekoč reka, je danes 10-kilometrski pas vrtov, športnih in otroških igrišč, ki jih povezuje 19 mostov. Nad rečno strugo stoji Palau de la Musica, koncertna dvorana mednarodnega kova, zgrajena leta 1980. Osrednji lik bližnjega otroškega igrišča je gigantski Guliver, pritrjen na tla in prekrit z lestvami in tobogani. Blizu rečnega brega stojijo drugi najlepši javni vrtovi. Največji med njimi - Jardines del Real, med domačini znan kot Los Viveros - stoji, kjer je nekoč stala kraljeva palača, ki je bila porušena v polotoški vojni. V Jardin Botanico, zasnovanem leta 1802, je posajenih 7000 vrst dreves in grmičevja.  

Tole pa je fakulteta naše študentke. 

Vredno je obiskati tudi nogometni stadion Mestalla, saj so navijači Valencie ponosni na svoj klub in nasploh dajejo nogometu velik pomen.

Ob poti smo seveda opazile čudovite špotne objekte…….. 

 Sledil je ogled  tako imenovanega mesta  znanosti in umetnosti.

Največja in najbolj obiskana znamenitost Valencie je zagotovo Ciudad de las Artes y las Cièncias oz. Mesto umetnosti in znanosti. Gre za arhitekturno čudo mojstrov Felixa Candela in Santiaga Calatrava, sestavljeno iz 7 delov:

• El Museu de les Ciències Príncipe Felipe – muzej znanosti v obliki kita
• Palau de les Arts Reina Sofía – operna hiša
• Oceanogràfic – največji akvarij v Evropi
• Hemisferic – IMAX kino
• Umbracle – urejena razgledna točka ter sprehajališče pod palmami
• Agora – multifunkcionalni prostor za  kulturne dogodke
• El Pont de l’Assut de l’Or – povezujoči most

Drzne poteze stavb simbolizirajo novo Valencio, kjer si tradicija in moderna inovativna arhitektura stojijo ob strani. Kompleks harmonizira zunanjost in vsebino, saj lahko obiskovalci na interaktiven način spoznajo različne aspekte znanosti, narave, kulture in umetnosti.

 

Če si lačen si ful drugačen, pravijo. Bi človek skoraj verjel. Nam se je ob tradicionalni hrani (naročile smo 3 vrste paelle- zelenjavno, z morskimi sadeži in s piščancem in zajcem, ki smo jo seveda poplahnile z dobrim vinčkom, pa še glasbe v živo smo bile deležne) razpoloženje prav dvignilo.  Pa saj so igrali same naše; Cielito lindo  ali Kamo sam jaz zdaj prišu, ali pa ti mene ne boš golfala………ajajaja

Za konec pa še sladica in kavica na plaži La Malvarossa, promenada s palmami (flan de cafe, tarta de queso).Muy rico  y dulce kar pomeni dobro in sladko.

Še malo fotografiranja ob morju, pa nazaj v center.

Res smo neumorne, zvečer smo šle še žurat.. Najprej na pršut in sir, potem smo komaj ujele zadnji prevoz z metrojem, kjer smo po naše izkoristile zadnjo karto in ker je bilo preprosto preveč prijetno za odhod domov  smo šle še plesat. Salsa je zakon.

Rompompom. še ne gremo domov....

 

Ta lačne še hitro na en prigrizek, potem pa spat, kajti naslednji dan  nas je čakal let domov.

Nedelja, 29.1.2017

Zjutraj smo se naspale, potem smo šle pojest kar je ostalo v hladilniku, nato pa smo si privoščile še zadnjo kavico in nakupe pred odhodom. Ogledale smo si še notranjost železniške postaje, potem pa na letališče. 

Bilo je nepozabno, še pridemo.

P.s.: Zanimivosti sem povzela iz vira https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija.

Bo v redu Mojca? Gremo?