Pa sem ga dočakala, dopust
namreč. Včasih se prav smešno počutim; celo leto čakam in čakam na dopust v poletnih dneh…….da grem med skalce ......
Svoboda, mir, čas zase in za ljudi, ki so mi blizu, sonce, vonj morskega in gorskega zraka, sproščanje ob pogledu na metulja, ki se igra v vetru in vonjavah opojne sivke……….
Lepo je bilo, sem se morala
kar malo zbrati, da sem se dala spet na »on«.
Kot vidite sem bila tako na »off«, da je samevalo tudi moje ustvarjanje in
spremljanje vaših blogov.
Kljub vsemu, da zdaj ne vem
ali naj perem, vkuhavam, čistim plevel….., obljubim, da se bom v kratkem naprej lepo zrelaksirara ob vaših
ustvarjanjih in
vam tudi kaj lepega pokomentirala.
Samo
da lepo počasi ujamem ritem, da najdem svojo bit, željeno in hoteno. Zdaj sem se kar dolgo skrivala na otoku,
sicer ne sredi oceana, sem pa imela sladoled v roki in sem bila tudi vsa
nasmejana. Zato si moram zdaj dopovedati, da smisel življenja ni samo
poležavanje na plaži, z možgani na off……….
