SLIKARSKI PARTY

Pred nekaj leti sem narisala svojo prvo sliko, ker me je nečakinja povabila na družinski party, saj ji je sestra za rojstni dan pripeljala prijateljico slikarko, ki nam je pokazala nekaj osnov.

 

Mojstrica je hitro  dojela, da je ustvarjanje pač stvar, ki jo vsak doživlja po svoje in da meni to s čopičem ne gre, pa mi  je čopič  preprosto vzela.  Stvar se da poenostaviti in poudariti kar je potrebno, če uporabiš prste; je dejala. O, ja packam pa rada. So pač razkuštrane, te moje sončnice, a sem jim vdahnila življenje. Rada imam barve, pravijo da se preko njih lahko spoznava svoja čustvena stanja, pa še spremenimo  jih lahko na želen način.

No, takole mimogrede sem postala slikar.

Zdaj pa k letošnji zgodbi in moji drugi sliki.

Prejšnji teden sem bila v Ljubljani in prijateljica Suzana me je presenetila s slikarskim partiyem. Še dobro, da nisem vedela kam grem, ker kot sem že zapisala, nisem jaz neki slikar………ampak ko padeš notri……, punce tole je res super…

Zakaj nebi svoje občutke zlili na platno, pa naj bodo takšni ali drugačni in morda s tem okrepili intuicijo in našli odgovore in rešitve, kjer smo prej videli le težave.

Hvaležna sem za ljudi, ki znajo presenetiti. Prijateljica je že prava umetnica, da pa ne govorim o njeni hčeri. V dar sem dobila njuni mojstrovini, ki zdaj krasita mojo ustvarjalnico.  Hvala obema, da sta tudi zame…….