UVERTURA V ŠESTI VESELODECEMBERSKI IZZIV 2019

ŠESTI VESELODECEMBRSKI IZZIV 2019

Upam, da se ga tako kot sama, veselite tudi ve. Zdaj ko se družimo že šesto leto, mislim, da ni potrebno dajati podrobnih navodil. Ključne besede bodo v naslovu vseke objave, slike pa v pomoč, če sem bila mogoče za koga nejasna. Za trud boste tako kot vsako leto tudi nagrajene. Vesela bom, če boste to objavo delile na svojem blogu.  

Za vspodbudno uverturo  pa bom kar najavila prvo ključno besedo. Ker je potrebno imeti  do nedelje adventni venček, bo to  prva ključna beseda. Mojega letošnjega  krasijo štiri Tinine božične zvezde in zelenje,  kar bosta drugi dve ključni besedi.

Navdušila me je ta Vladkina objava, zato sem z res super spreji našpricala nekaj listov in izrezala božične zvezde in zelenje. Pa še ena slika, kot sem obljubila.

Venček v celoti pa vam pokažem  v naslednji objavi. 

Družile se bomo cel veseli december. 

Na teh povezavah najdete nekaj utrinkov iz prejšnjih petih let.

PETI VESELODECEMBRSKI IZZIV
ČETRTI VESELODECEMBRSKI IZZIV
TRETJI VESELODECEMBRSKI IZZIV
DRUGI VESELODECEMBRSKI IZZIV
PRVI VESELODECEMBRSKI IZZIV

Prisrčno vabljene tudi  letos.   

Uživajte kljub turobnim dnevom in veselite se, kajti juhuhuuuuuuu, veseli december bo kmalu tu. 

Letos res ni bilo moje ustvarjalno leto, a k sreči imam sestrično, ki zna navdušiti.   Ko sem videla njene čudovite albume, sem se ji pridružila pri  nabavi materiala in pri meni sva imeli tudi delavnico.  Sicer sem svoj prvi samostojni album preveč »nabasala«, ampak nič hudega, predno naredim širše platnice, ga imam kot »učni album«, kar sploh ni slabo.

Na albumu je violina, meni res ljub inštrument, tudi igrala sem ga nekoč, davno. Takrat sta me starša prigovarjala naj nadaljujem, ampak ni bilo volje.

Pripenjam slike albuma. V tem scrapbook papirju me je violina prav fascinirala., zato objavo končujem  z zgodbo, ki sem jo nedavno tega zasledila. Najdete jo na koncu objave, po slikah posameznih strani, ki sem jih potem nalepila v album.

Violinist na podzemni železniški postaji 

Naša zgodba se dogaja v glavnem mestu ZDA, v Washingtonu, resnična je. Piše se leto 2007, ura je 7 in 45 minut, je petek, 12. januarja, jutro je precej mrzlo. V središču vladne cone je postaja podzemne železnice z imenom L'Enfant Plaza. Na cesti pri vhodu v postajo podzemne železnice stoji violinist. 45 minut stoji tam in igra. Začne z Bachom, nadaljuje z Schubertovo Ave Marijo, nato z glasbo Manuela Ponce-ja, nato igra skladbe Massenet-a in na koncu zopet Bach-a. Okrog osme ure zjutraj je ura, ko gredo ljudje v službo, v šole, na delovna mesta, zato gredo mimo njega množice ljudi. Po treh minutah moški srednjih opazi glasbenika. Upočasni svoj korak, se za nekaj sekund ustavi in nato nadaljuje svojo pot. Minuto kasneje violinist prejme  svoj prvi dolar. Ne da bi se ustavila, mu je gospa vrgla kovanec v odprt violinski kovček. Nekaj minut kasneje se je nekdo za nekaj trenutkov ustavil in poslušal, nato je pogledal na svojo uro in hitro nadaljeval svojo pot … bil je že pozen. Največ pozornosti je violinistu namenil otrok, ki je bil star okrog 3 leta. Njegova mati ga je prijela za roko in ga povlekla za seboj, toda mali fantek je nadaljeval s poslušanjem violinista. Končno ga je mama zgrabila močneje in nadaljevala sta svojo pot. Toda mali fantek se je tudi potem, ko sta že odhajala, z nazaj obrnjeno glavo spremljal violinista in ga opazoval. V 45 minutah, ko je igral, se je 6 oseb ustavilo in so ga za kratek čas poslušali. V vsem tem času je uspel zbrati 32 dolarjev. Nihče ni opazil, kdaj je violinist prenehal igrati. Nihče mu ni zaploskal. Med približno 1.000 osebami, ki so šle mimo njega, ga ni nihče prepoznal. Mimoidoči so bili dobro situirani in izobraženi, večina jih dela v vladnih službah v tistem okolišu. Nihče ni pomislil, da je mož, ki na postaji podzemne železnice igra na violino, Joshua Bell, eden največjih sodobnih svetovnih glasbenikov. Na železniški postaji je zaigral nekaj najtežjih skladb, ki so bile napisane v vsej zgodovini glasbe, njegova violina je bila ena najkvalitetnejših, znamke Stradivarius iz leta 1713, vredna je bila okrog 3,5 milijona dolarjev. Dva dni pred tem dogodkom ni bilo več mogoče dobiti vstopnic za njegov koncert v Bostonskem gledališču in vsaka vstopnica za njegov koncert je stala skoraj 100 dolarjev. Dogodek z neopaženim svetovno znanim violinistom je organizirala medijska hiša Washington Post.